Novice

Razvijanje računalniškega mišljenja v vrtcu skozi igro, naravo in robotiko

Vesna Košir Pevec, diplomirana vzgojiteljica predšolskih otrok

Primer dobre prakse iz Vrtca Pedenjped, enota Potepuh

V Vrtcu Pedenjped, enota Potepuh, smo v okviru projekta Raček v skupini otrok druge starostne skupine (3–6 let) izvedli zanimivo in vsebinsko bogato dejavnost, namenjeno razvijanju računalniškega mišljenja. Dejavnost z naslovom Ali je okroglo? je temeljila na otrokom bližnji igri, raziskovanju narave in postopnem uvajanju logičnega ter algoritmičnega razmišljanja.

Glavni poudarek dejavnosti ni bil na tehnologiji sami, temveč na miselnih procesih, ki jih otrok uporablja pri razvrščanju, odločanju in sledenju korakom – torej na temeljih računalniškega mišljenja, prilagojenih predšolskemu obdobju.

Kako smo dejavnost zasnovali

Dejavnost smo načrtovali kot proces, ki se je odvijal v več zaporednih korakih in v različnih okoljih (igralnica – gozd – igralnica). Izhajali smo iz otrokovega doživljanja, konkretne izkušnje in aktivnega sodelovanja.

Osrednja lastnost, na katero smo se pri razvrščanju osredotočili, je bila oblika – natančneje okroglo / ne okroglo. S tem smo otrokom omogočili, da so se učili abstrakcije (osredotočanje na eno lastnost in zanemarjanje drugih), kar je ena ključnih komponent računalniškega mišljenja.

Uvodna motivacija – miselni vstop v temo

Dejavnost smo začeli z deklamacijo Ali je okroglo?, ki je pri otrocih takoj vzbudila zanimanje in spodbudila razmišljanje. Sledil je pogovor o predmetih iz vsakdanjega okolja in narave, ki so okrogle oblike. Otroci so aktivno sodelovali, navajali primere, poslušali drug drugega in postopoma oblikovali skupno razumevanje pojma »okroglo«.

Že v tej fazi smo otroke navajali na postavljanje vprašanj in razmišljanje:
Kako izgleda predmet? Ali ima robove? Se lahko kotali?

Izpeljava dejavnosti v gozdu – učenje v naravnem okolju

Osrednji del dejavnosti smo izvedli v gozdu, kar se je izkazalo za izjemno motivacijsko in učinkovito. Otroci so v naravnem okolju poiskali različne naravne materiale (kamenčke, storže, palčke, liste …) in jih prinesli na skupno mesto.

S pomočjo dveh množic (označenih z vrvicama) so otroci razvrščali predmete glede na obliko:

• okrogli predmeti,
• ne okrogli predmeti.

Vsak otrok je moral svoj predmet najprej opazovati, nato presoditi njegovo lastnost in se odločiti, kam sodi. Pomemben poudarek je bil na razlagi njihove odločitve – zakaj so predmet uvrstili v določeno skupino.

Na ta način so otroci nezavedno sledili zaporedju korakov, kar predstavlja osnovo algoritmičnega razmišljanja.

Drevesni diagram – vizualizacija razmišljanja

Razvrščanje smo nadgradili z uporabo drevesnega diagrama, ki je otrokom pomagal razumeti, da se odločanje odvija po določenih korakih:

• Je predmet okrogel?
  • DA → okrogli predmeti
  • NE → ne okrogli predmeti

Diagram je služil kot vizualna podpora razmišljanju in je otrokom omogočil, da so svoje miselne procese lažje ubesedili in razumeli.

Nadaljevanje v igralnici – prenos znanja

Po dejavnosti v gozdu smo razvrščanje ponovili v igralnici z uporabo vsakdanjih predmetov. Otroci so iskali predmete v prostoru, jih razvrščali in razlagali svojo odločitev. Poseben poudarek je bil na razmišljanju po korakih, ne le na končnem rezultatu.

Dejavnost smo dodatno obogatili z uporabo reklamnih katalogov, kjer so otroci izrezovali okrogle in ne okrogle predmete ter jih lepili na drevesni diagram. S tem smo povezali gibalno, jezikovno, matematično in ustvarjalno področje.

Nadgradnja z robotom – prvi stik z algoritmi

V zaključnem delu smo dejavnost nadgradili z uporabo robotka M Tinny. Otroci so glede na razvrščen predmet načrtovali pot robota:

• če je predmet okrogel, robot zavije levo,
• če ni okrogel, robot zavije desno.

Otrok je moral najprej razmisliti o lastnosti predmeta, nato pa načrtovati zaporedje korakov za robota. S tem so otroci naredili pomemben korak k razumevanju algoritmov in vzročno-posledičnih povezav.

Zakaj je dejavnost primer dobre prakse

Dejavnost Ali je okroglo? se je izkazala kot primer dobre prakse, saj:

• izhaja iz otrokove igre in izkušenj,
• povezuje naravno okolje, gibanje, matematiko, jezik in tehnologijo,
• razvija temeljne komponente računalniškega mišljenja na predšolskemu otroku primeren način,
• spodbuja sodelovanje, razmišljanje in aktivno učenje.

Otroci so bili najbolj navdušeni nad delom v gozdu, hkrati pa smo opazili, da je prav postopno stopnjevanje dejavnosti ključno za razumevanje dela z robotom. Dejavnost nam je dala jasen vpogled v to, kako pomembno je zgodnje in premišljeno uvajanje računalniškega mišljenja v vrtcu.