B-RIN od pričakovanj do prve izvedbe
V OŠV Ankaran smo se odločili, da pristopimo k eksperimentalnemu projektu B-RIN – celovit razvoj digitalnih kompetenc in temeljnih znanj računalništva in informatike.

Po začetnem tavanju po poznanem in hkrati neznanem področju, ko pridruženi razvojni skupini še nismo imeli konkretnih informacij o poteku projekta, so nas navdajali dvomi o smeri, ki naj bi ji sledili, vsebinah in nenazadnje odzivu strokovnih (so)delavcev ter staršev v projekt vključenih otrok.
Dvome je v trenutku razblinila misel, da je naše vsakdanje življenje že itak močno prežeto z računalništvom in informatiko, zato je edino logično, da v vzgoji in izobraževanju, tudi v predšolskem obdobju in nižjih razredih osnovne šole, načrtovano vključimo in ponudimo vsebine s cilji iz RIN.
Na internetnih straneh smo iskali vsebine s področja računalništva in informatike, ki so namenjene vzgojiteljem in učiteljem za poučevanje vrtčevskih in osnovnošolskih otrok. Ugotovili smo, da je uporabnega materiala izjemno veliko, kar lahko oteži delo pri odbiri kvalitetnih vsebin, ki sovpadajo s cilji, ki jih zasleduje eksperimentalni projekt B-RIN.

Prvo usposabljanje, ki ga je pripravila razvojna skupina projekta Univerze na Primorskem, z vodjo projekta dr. Sonjo Čotar Konrad, je za nas, ki smo zadolženi za načrtovanje in izvajanje dejavnosti (predvsem tistih v vrtcih in nižjih razredih osnovne šole), bilo izjemno dobro vodilo za nadaljnje delo. Izjemno dobrodošel je bil predavateljski prispevek dr. Andreja Brodnika, ki je predstavil vsebinski okvir temeljnih znanj računalništva in informatike ter podal nekaj zanimivih konkretnih primerov iz vsakdanjega življenja, ki vključujejo področje RIN. Trditvi, da vsa družba sloni tudi na temeljnih znanjih računalništva in informatike, težko oporekamo, zato se strinjamo, da bi temeljna znanje računalništva in informatike morali dobiti vsi otroci in učenci. To znanje naj bi jih oblikovalo na način, da bi znali in zmogli pridobljena znanja odgovorno, argumentirano in kritično uporabljati in nadgrajevati.

V veliko pomoč je bila tudi kratka delavnica na kateri smo zasnovali nekaj praktičnih primerov za izvedbo prve dejavnosti s področja B-RIN.
Prvo izvedbo smo načrtovali in izvedli v novembru 2023. Vključeni so bili otroci iz vrtca, stari 5-6 let, ter učenci prvega razreda. Več pomislekov o projektu so imeli starši otrok, ki obiskujejo vrtec, zato so pred podpisom soglasja želeli dodatna pojasnila. Dejstvo je, da so starši v Sloveniji v primerjavi s starši v EU bolj previdni oziroma zadržani pri rabi digitalnih naprav, ko le te uporabljajo njihovi otroci. Starši v drugih državah EU pa menijo, da je smiselno, da se otroci že majhni naučijo uporabe digitalnih tehnologij, saj te zaznamujejo čas, v katerem živimo (vir: safe.si).

Prva izvedba je potekala tekoče, prijetno, v raziskovalnem duhu. Za vrtčevske otroke in učence prvega razreda smo pripravili zanimive in privlačne vsebine, ki so otrokom skozi igro, risanje, gibalne aktivnosti in celo pravljico približale vedenja o digitalnih napravah ter algoritmih.
Led smo prebili. Začetno tavanje je dobilo okvir, v katerem se vsi, ki neposredno delamo z otroki, lažje orientiramo.


Projekt B-RIN sofinancirata Republika Slovenija, Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ter Evropska unija – NextGenerationEU. Projekt se izvaja skladno z Načrtom za okrevanje in odpornost v okviru razvojnega področja Pametna, trajnostna in vključujoča rast, komponente: Krepitev kompetenc, zlasti digitalnih in tistih, ki jihzahtevajo novi poklici in zeleni prehod (C3 K5) za ukrep investicije E: Celovita transformacija (trajnost in odpornost) zelenega in digitalnega izobraževanja.