Novice

Učitelji smo danes postavljeni pred zahtevno nalogo – pripravljati učence na življenje v svetu, katerega podobe še ne poznamo popolnoma. Globalizacija, digitalizacija, podnebne spremembe in umetna inteligenca postavljajo pred izobraževalne sisteme povsem nove izzive. Da bi bili učenci uspešni v svetu leta 2030 in pozneje, potrebujejo več kot samo znanje – potrebujejo kompetence, ki jim bodo omogočile učinkovito navigacijo skozi prihodnost ter aktivno oblikovanje boljšega sveta zase in za skupnost.

OECD Learning Compass 2030 (OECD kompas učenja 2030) ponuja inovativen okvir za izobraževanje, ki učiteljem nudi dragocena izhodišča za premislek o tem, kaj in kako poučevati v prihodnosti.

V to razmišljanje se umešča tudi druga številka Revije Inovativna pedagogika, ki je posvečena razvijanju digitalnih kompetenc.

🔍 V uvodniku Maja Vičič Krabonja zapiše:

»Digitalne kompetence v sodobnem izobraževanju niso več dodatek, temveč temeljna nujnost za kakovostno, vključujoče in pravično učenje. V postdigitalni družbi, kjer so tehnologije vseprisotne, a pogosto nevide ne, se učitelji ne sprašujejo več, ali naj uporabljajo tehnologijo, temveč zakaj, kako in s kakšnim namenom jo vključujejo v pouk. Uporaba tehnologije sama po sebi še ne zagotavlja kakovostnega poučevanja – ključno je, da učne situacije učencem omogočajo razvoj digitalnih kompetenc prek aktivnega, sodelovalnega in reflektivnega učenja. Načrtno razvijanje digitalnih kompetenc pa pomeni zlitje izzivov, saj zahteva premislek pedagoških praks in intenzivno sodelovanje med strokovnimi delavci. Poleg didaktične dimenzije razvijanja digitalnih kompetenc je pomemben tudi širši pedagoški vidik, ki vključuje odnose, etiko in vlogo učitelja v postdigitalni družbi.«

Celoten uvodnik lahko preberete tukaj:

https://i-pedagogika.si/index.php/ip/article/view/80

#inovativnapedagogika #revijainovativnapedagogika